Povečanje energetske učinkovitosti in zmanjšanje porabe energije sta nujna koraka na poti do trajnostne družbe, ki pa ju je treba dopolniti s prehodom s fosilnih na obnovljive vire energije. Prav slednji so ljudem omogočili, da na področju energije prevzamejo aktivno vlogo, med drugim s povezovanjem v energetske skupnosti, tj. skupine, ki proizvajajo, porabljajo in/ali prodajajo energijo iz obnovljivih virov energije, pogosto v obliki zadruge.
Energetske skupnosti sledijo načelom, kot sta demokratični nadzor in avtonomija, ter spodbujajo trajnost in lokalno sodelovanje. V tujini je mogoče najti vrsto navdihujočih zgledov energetskih skupnosti, skupno pa se ocenjuje, da jih je po Evropi več kot 9.000. Na drugi strani jih je bilo v Sloveniji doslej ustanovljenih le nekaj, med njimi izstopa Energetska zadruga Zeleni Hrastnik. V preteklih dveh letih je uspešno izvedla dva samooskrbna projekta – skupnostni sončni elektrarni na šoli in zdravstvenem domu – in poleg javnih zavodov ter lokalnega gospodarstva vključila tudi 22 gospodinjstev. V sodelovanju zadruge, okoljske organizacije Focus in Občine Hrastnik je bil razvit tudi model vzpostavljanja samooskrbnih energetskih skupnosti prek javno-skupnostnega partnerstva, ki žanje prednosti zadružnega povezovanja in soupravljanja.
Mnogotere koristi energetskih skupnosti
Trenutno slovenske občine pospešeno vlagajo v solarizacijo in oblikujejo samooskrbne skupnosti za energetske potrebe svojih objektov, so pa nekoliko manj aktivne pri neposrednem vključevanju občanov v energetski prehod na lokalni ravni in ustanavljanju energetskih zadrug. K načrtovanju energetskih skupnosti jih sili med drugim posodobljeni energetski zakon, ki občinam z več kot 10.000 prebivalci nalaga, da vzpostavijo vsaj eno energetsko skupnost, ki temelji na obnovljivih virih energije.
A tudi brez zakonske prisile je ustanavljanje oziroma sodelovanje občin v energetskih skupnostih več kot smiselno. Na ta način se namreč povečuje sprejemljivost obnovljivih virov energije, lokalno prebivalstvo lahko prispeva k zapiranju finančnih konstrukcij, obenem pa se krepi sodelovanje in po izkušnjah številnih energetskih skupnosti iz tujine tudi zavedanje o rabi energije – ko ljudje sami postanejo proizvajalci, so bolj pozorni, da je energija čim bolj učinkovito porabljena. Med koristmi energetskih skupnosti so tudi energetska neodvisnost ter okoljski in finančni prihranki. Zaradi vključujočih načel delovanja in solidarnosti pa so energetske skupnosti zelo primerne tudi za naslavljanje energetske revščine.
Podpore je na voljo veliko, zanimanje narašča
Strokovna konferenca z naslovom “Energetske skupnosti – prebivalci v središču energetskega prehoda” je v Celju združila predstavnike obstoječih energetskih skupnosti, občin in različnih lokalnih iniciativ, energetske svetovalce in druge strokovnjake s področja energetike. Velik del največjega slovenskega srečanja na to temo doslej je bil namenjen predstavitvi različnih podpornih točk in orodij, ki so trenutno na voljo vsem zainteresiranim za ustanovitev energetske skupnosti.
Poleg nacionalne kontaktne točke za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, ki ima po državi vzpostavljenih več kot 35 svetovalnih pisarn, se podpora energetskim skupnostim izvaja tudi v okviru različnih evropskih projektov – med drugimi Focus na konferenci predstavlja novoustanovljeno vstopno točko za energetske skupnosti, v okviru katere nudi podporo občinam in lokalnim iniciativam pri ustanavljanju energetskih skupnosti in izvajanju skupnostnih energetskih projektov, od svetovanja o pravnih oblikah do pomoči pri pridobivanju financiranja ter mobilizaciji lokalnih akterjev in prebivalcev.
Vendar pa ne samo občine, tudi posamezniki, združeni v skupnosti, lahko prevzamejo aktivno vlogo prek skupnostnih energetskih projektov, kot so vzpostavitev samooskrbne skupnostne sončne elektrarne, skupnostno daljinsko ogrevanje z lesno biomaso, skupna postavitev toplotne črpalke ali polnilnice za električne avtomobile, sosedska prenova stanovanjskega bloka … Tako za projekte občin kot za projekte zadrug in združenih posameznikov je na voljo tudi finančna podpora (pregled finančnih možnosti je na voljo tukaj):
- Borzen podeljuje subvencije za investicije v obnovljive vire energije za pravne osebe (pravna oseba, zadruga, s.p., status nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji, samoupravna lokalna skupnost) in subvencije za sončne elektrarne za fizične osebe (lastnik ali solastnik, etažni lastnik ali solastnik, družinski član lastnika ali solastnika).
- Eko sklad ima trenutno odprte javne pozive za kreditiranje okoljskih naložb, v okviru katerih nudi tudi različne načine financiranja energetskih skupnosti;
maja naslednje leto se odpre drugi razpis Evropskega instrumenta za energetske skupnosti – uradna kontaktna točka za prijavitelje iz Slovenije je Energetska agencija KSSENA.