Direktorica področja mobilnost prihodnosti pri Borzenu Urška Kalan je v uvodnem nagovoru izpostavila, da Borzen danes ni več le operater trga elektrike, temveč strateški partner v preobrazbi energetike in mobilnosti. »Vprašanje, kako se bomo premikali, je enako ključno kot vprašanje, kako bomo energijo proizvajali. Evropski zeleni dogovor in paket Fit for 55 nam postavljata jasen kompas, prihodnost pa ustvarjamo danes – z odločitvami in dejanji, ki jih sprejemamo tukaj in zdaj,« je dejala. Dodala je, da je energetski prehod predvsem zgodba ljudi, ki lahko s skupnim znanjem in vizijo Sloveniji in Evropi zagotovijo čisto, varno in konkurenčno prihodnost.
Zakonodajne okvire in evropsko regulativo na področju trajnostne mobilnosti je predstavil Darko Trajanov z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Poudaril je, da so v zadnjih petih letih namenili 45 milijonov evrov subvencij za e-vozila, trenutno pa pripravljajo odlok o porabi Podnebnega sklada za obdobje 2025–2028, v okviru katerega bo na voljo približno 190 milijonov evrov za subvencije v trajnostno mobilnost. Osvetlil je tudi zastavljene cilje pri razvoju infrastrukture in vozil na alternativna goriva ter podporne mehanizme, s katerimi država spodbuja prehod v trajnostno mobilnost.
Dr. Tomislav Tkalec, MOPE, je spregovoril o usmeritvah zakonodajnega področja in pogledih v prihodnost OVE in sicer, da je cilj Slovenije do leta 2030 doseči 33 % delež OVE v bruto končni rabi energije, trenutno pa smo na 25 %. Aktualne razpise Borzena za sofinanciranje investicij v obnovljive vire energije (OVE) za pravne osebe in v e-mobilnost sta predstavila Robert Feri in Samo Verščaj iz Borzena.
Tri občine, tri zgodbe, ena skupna energetska prihodnost
Lokalne skupnosti imajo pri uresničevanju trajnostnega razvoja izjemno pomembno vlogo. Občina Ajdovščina se uveljavlja kot vodilno središče za razvoj in implementacijo vodikovih tehnologij v Sloveniji. Mestna občina Kranj intenzivno povezuje proizvodnjo elektrike iz sončnih elektrarn s polnilnicami za e-vozila. Občina Radlje ob Dravi s projektom Fura postaja vzorčna majhna občina, ki je zgled stroškovno optimiziranega elektrificiranega in digitaliziranega prevoza občanov. Vsi trije predstavniki teh lokalnih skupnosti – dr. Alan Bukovnik, župan Občine Radlje ob Dravi, Tadej Beočanin, župan Občine Ajdovščina, in Marko Hočevar, vodja Oddelka za gospodarske dejavnosti na Mestni občini Kranj – so se strinjali, da je potrebno iskati rešitve, ki bodo temeljile na souporabi prevoznih sredstev, tehnologij in virov ter jih med seboj kombinirati.
Vodik kot pomemben energent prihodnosti
Eno od aktualnih področij, ko govorimo o trajnostnih energentih, je vodik. Kateri napredni pristopi za izrabo potenciala vodika so na agendi – od slovenskega prenosnega plinskega sistema in Severnojadranske vodikove doline do tehno-ekonomske analize uporabe vodika v slovenskem elektroenergetskem sistemu – so razkrili trije strokovnjaki: Marjan Eberlinc, direktor podjetja Plinovodi, Jurij Giacomelli, direktor podjetja META Circularity, ter Miha Trunkelj iz Zveze strojnih inženirjev Slovenije.
Eberlinc je poudaril, »da bo plinska prenosna infrastruktura igrala ključno vlogo pri razogljičenju oskrbe z energijo, saj lahko deluje kot hranilnik viškov obnovljive elektrike in vir prožnosti v sistemih na sonce in veter.« Giacomelli je izpostavil, »da potencial vodika v Evropi še ni ustrezno prepoznan, zato je priložnost za povezovanje izjemna. Občine so se v tej zgodbi izkazale kot zelo pomembne v smislu energetskih skupnosti«. Trunkelj je opozoril na ključni vprašanji, kako bomo zgradili državno namensko infrastrukturo in kje bo sezonsko skladišče vodika. Dodal je: »Prenos električne energije je približno 8-krat dražji kot v primeru prenosa energije v obliki vodika.«
Vizije energetske prihodnosti: med optimizmom in realnostjo
Svoje poglede na prihodnost obnovljivih virov energije in mobilnosti sta delila direktor ELES mag. Aleksander Mervar in ustanoviteljica gibanja Ekocivilizacija dr. Violeta Bulc. Mervar je izpostavil, da je po naravi optimist, vendar je v energetskem smislu realen pesimist: »Na mizi imamo veliko strateških odločitev in sprejeti moramo strateške konsenze, sicer bomo strateško ogroženi.« Bulc je spodbudila, da moramo »pri uvajanju novih tehnolog vedno iskati trajnostne, vzdržne in dolgoročne rešitve, da nas čez 30 let ne bo bolela glava. Energetika, ljudje in surovine so trije ključni elementi razvoja družbe in to je potrebno znati obvladovati, če želimo biti konkurenčni«. Sogovornika se strinjata, da so lokalne skupnosti ključ do uspešnega zelenega prehoda.
Dogodek se je zaključil s pogovorom vodilnih inženirk in inženirjev trajnostne prihodnosti – podjetnikov, ki s svojimi inovacijami soustvarjajo energetski prehod – Saško Rihtaršič, direktorico Danfoss Trate, Markom Lukićem, direktorjem Lumarja, in Sabino Gros, direktorico skupine BPT. »Kako bomo zagotovili dovolj energije za vse večje potrebe, je najpogostejše vprašanje, ne vprašamo pa se, kako porabiti manj. Odgovor na to drugo vprašanje bi bil veliko bolj enostaven,« je opozoril Lukić. Rihtaršič je dodala: »Potreba po energiji narašča in če ne vlagamo dovolj v to, da jo znižujemo, bo dejansko te energije premalo. Zato nenehno iščemo priložnosti za njeno ponovno uporabo. Naš glavni cilj je, da bodo do leta 2030 vse naše tovarne ogljično nevtralne«. Gros je izpostavila: »Podpiramo prebojne ideje in spodbujamo zagonska podjetja, zato smo zagnali Pure power NOW, središče za energetske inovatorje in razvoj novih tehnologij.« Ta platforma se pridružuje primarni dejavnosti skupine BPT, t. j. proizvodnja zelene električne energije iz štirih hidroelektrarn.