Od tega je bilo na mejah regulacijskega območja evidentiranih 7.770 pogodb v skupni količini 14.510 GWh. Skupni uvoz elektrike je znašal 7.484 GWh in je bil za 18,5 odstotkov večji v primerjavi z enakim obdobjem lani. Uvoz se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal na avstrijski za 28,3 odstotkov in na italijanski meji za 62 odstotkov. Večji uvoz na omenjenih mejah je bil delno kompenziran na hrvaški meji, kjer se je zmanjšal za 14,7 odstotka in je znašal 2.534 GWh. Na madžarski meji je uvoz znašal 536 GWh. Izvoz elektrike se je v primerjavi z letom 2021 povečal za 4,3 odstotka in je znašal 7.026 GWh. Izvoz na hrvaški meji se je v letu 2022 zmanjšal za 2,8 odstotka, brez upoštevanja izvoza za potrebe hrvaškega dela NEK celo za 27 odstotkov medtem ko se je na avstrijski meji izvoz zmanjšal za 42,3 odstotka. Na italijanski meji imamo obratno situacijo in sicer se je izvoz povečal za 15,5 odstotka. Na madžarski meji je izvoz znašal 239 GWh. Uvozna odvisnost elektrike iz sosednjih držav se je tako do konca septembra v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za več kot 75 odstotkov in je znašala 2.670 GWh. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bil evidentiran odjem na podobni ravni, evidentirana proizvodnja pa je bila nižja za 8,7 odstotka, brez upoštevanja proizvodnje hrvaškega dela NEK pa za 15 odstotkov. Največji padec je opazen v proizvodnji hidroelektrarn, kjer je bila evidentirana proizvodnja do konca septembra nižja 42 odstotkov v primerjavi s predhodnim letom.