Energetski prehod ni več vprašanje prihodnosti, temveč odločitev sedanjosti. Ob podnebnih spremembah, evropskih zavezah k razogljičenju in povečani geopolitični negotovosti Slovenija vstopa v obdobje, v katerem bodo sprejete odločitve, ki bodo dolgoročno zaznamovale njeno gospodarsko in družbeno prihodnost. V tem okviru je v ljubljanskem hotelu Plaza potekala poslovno-medijska konferenca Od besed k dejanjem, ki se je je udeležila tudi družba Borzen.
Sodelovali smo na panelu z naslovom E-mobilnost in financiranje zelenega prehoda – vzpostavitev infrastrukture, subvencije in poslovni modeli prihodnosti. Govorci panela so bili Urška Kalan, direktorica področja Mobilnost prihodnosti in namestnica direktorice družbe Borzen, Karina Medved Bregar, vodja EU zadev in projektov v družbi Petrol, ter Goran Dončić, vodja mobilnosti v Pošti Slovenije.
Foto: Žiga Intihar
Ključna sporočila Borzena: predvidljivost, digitalizacija, učinkovitost
Urška Kalan je v pogovoru izpostavila, da so spodbude pomemben pospeševalec e-mobilnosti, vendar njihov učinek ni odvisen zgolj od višine subvencije, temveč predvsem od predvidljivosti, enostavnosti in zanesljive izvedbe mehanizma. Subvencije so najučinkovitejše, ko so jasne, stabilne in časovno zanesljive, saj trgu pošiljajo konsistenten signal, ki zmanjšuje negotovost ter podpira investicijske odločitve gospodinjstev in podjetij. Pri tem je ključno razumeti, da e-mobilnost ni izoliran ukrep, temveč sistem: uspeh je odvisen od usklajenosti ravnanja uporabnikov, polnilne infrastrukture, omrežnih zmožnosti in financiranja.
Poseben poudarek je namenila tudi izboljšavam pri upravljanju in obdelavi vlog za dodeljevanje subvencij. Hitrost postopkov je v veliki meri odvisna od popolnosti vloge – največ zamud nastaja pri dopolnitvah dokazil in neskladjih podatkov. Borzen zato uvaja ukrepe za pohitritev in večjo učinkovitost, med drugim: standardizacijo dokazil in kontrolne sezname, več avtomatskega preverjanja, digitalno voden proces ter okrepljeno informiranje vlagateljev (FAQ, tipične napake) z namenom zmanjšanja dopolnitev in ponovnih obravnav.
Foto: Žiga Intihar
Kot razvojni cilj je izpostavila usmeritev naše družbe, da bomo v prihodnje čim bolj vnaprej napovedovali javne pozive in pogoje, kar omogoča boljše načrtovanje vlagateljem in prispeva k stabilnejšemu razvoju trga. Pri tem bodo ključno vlogo odigrali digitalizacija, avtomatizacija ter sodelovanje vlagateljev pri oddaji vlog v skladu s pogoji javnih pozivov.
Hkrati je poudarila, da spodbude v prehodnem obdobju pomagajo ustvariti kritično maso, ki srednjeročno vodi v nižje stroške tehnologij in končnih produktov. Z dozorevanjem trga se bo lahko vloga subvencij postopno zmanjšala, saj bodo ekonomski učinki in konkurenčnost vse bolj temeljili na tržnih mehanizmih – ob tem pa bo ključna tudi nadaljnja krepitev infrastrukture in zagotavljanje pričakovane uporabniške izkušnje. Posebej pomembno je, da se spodbude ciljno usmerijo tja, kjer prinašajo največji učinek – v vozne parke, dostavo in segmente z visokim številom prevoženih kilometrov, kjer je tudi potencial za znižanje emisij največji.
Z vidika infrastrukture uporabniki pričakujejo izkušnjo, ki je primerljiva s klasičnim točenjem goriva: transparentno ceno, enostavno ad-hoc plačilo ter visoko zanesljivost in razpoložljivost polnilnic. Tak standard je ključen za množično sprejetje e-mobilnosti in za učinkovit prehod v trajnostno mobilnost.
Več o konferenci lahko preberete na povezavi Energetska prihodnost Slovenije: 'Treba se bo odločiti, odlašanje ni več možno' | 24ur.com.