Spraševali smo se ali nas sončna energija res lahko odreši visokih položnic za elektriko. V Sloveniji obstaja kar nekaj prodornih občin, ki bi lahko bile zgled drugim občinam, smo slišali na Trajnostna energija lokalno 022, kjer je bilo največ govora o skupnostnih projektih, samooskrbi, zelenem prehodu, spodbudah, energetski revščini ter izzivih, ki jih prinaša energetska kriza. 

Mag. Borut Rajer, direktor Borzena, je dejal, da smo soočeni s specifično situacijo, ki terja ukrepe na nacionalni in lokalni ravni: ''Mislim, da moramo trenutno predvsem zagotoviti varnost oskrbe in prebroditi prihajajočo zimo, ob tem pa pozivam vse deležnike, da prevzamejo pobudo, osvojijo znanje in naredijo vse, kar je v njihovi moči, da prebrodimo te negotove čase.''

Dr. Ivan Šmon iz Elektro Gorenjska je med težavami omenil omrežja, ki niso primerna za priklop velikega števila sončnih elektrarn, zato bi morali po njegovem mnenju zagovoriti več virov in povečati investicije za nadgradnje: ''Ocenjujemo, da za nadgradnjo omrežja do leta 2030 potrebujemo okrog štiristo milijonov evrov, pri čemer nam manjkajo viri za polovico tega zneska.'' Ob tem je pojasnil, da veliko ljudi vlaga prošnje za postavitev sončne elektrarne, pri čemer gre pogosto za špekulacije.

Dr. Dejan Paravan iz GEN-I-ja je poudaril pomembnost zasebnih investicij in nujnost javnega dostopa do transparentnih podatkov, kot dober primer pa navedel zemljiško knjigo, ki je javno dostopna: ''To bo dobro za zaščito ljudi, investitorjev, itd. Potrebujemo t.i. 'go-to' karte, ki bodo kazale razpoložljivost omrežja, rabo tal in podobno, kar bo dalo investitorjem vpogled, kje je bolj smiselno investirati ali ne. Kot bo vse to postalo javno, bo to pospešilo investicije.''

Poiščite še več informacij in utrinke s konference.